Za moje slike mnogi pravijo, da so energetske, sama menim, da so neposreden izraz mojega pogleda na svet. Kadar slikam, so tiste ure likovnega dela predvsem ure posebnega miru in veselja.

V slikarstvo in likovno izražanje me je gotovo najbolj odločno potegnila moja žalost, povezana z mojimi zdravstvenimi težavami, ki so jih povzročile hude depresije in bipolarna motnja. Dejansko se po vsaki naslikani podobi, s katero sem zadovoljna, počutim bolje. Zato sem se zavestno odločila, da pustim realistično slikanje in najdem sebi lasten slog v katerem se lažje izražam in se duševno krepim. Tudi s področja meditacij iščem svojo uravnovešenost in pri tem mi slikarstvo izrazito pomaga. Likovno izražanje mi lahko rečem prispeva 110 odstotkov psihičnega počutja.