Moja zgodba

Marija Požlep se je s slikarstvom srečala že v otroštvu. Njeno nadarjenost je odkrila učiteljica v osnovni šoli in tako je že takrat sodelovala na številnih tekmovanjih za mlade, kjer je osvojila razne likovne nagrade in priznanja. V osmem razredu so ji podelili priznanje za najboljšo učenko pri likovni vzgoji. Po končani srednji živilski šoli je uspešno opravila študij živilske tehnologije in bila nekaj časa zaposlena v tej stroki. Med letoma 1995 in 2000 je bila aktivna članica Likovnega Društva Slovenske Konjice in se tam likovno izražala ter sodelovala na številnih razstavah doma in v tujini. Prvo samostojno likovno razstavo je imela leta 1999 v Galeriji Riemer v Slovenskih Konjicah. Vse bolj je zorela želja po samostojni ustvarjalni poti. Naslednje leto je razstavljala v Krapini na Hrvaškem.

Kmalu je zbolela za bipolarno motnjo. Sledilo je obdobje zdravljenja in počitka. Leta 2013 se je odločila za samostojno pot v slikarstvu in od takrat deluje kot samostojna ljubiteljska likovnica.

Leta 2014 je imela v UKC Maribor samostojno razstavo slik z naslovom Rojeno upanje, ki jo je kasneje predstavila še v hotelu Habakuk v Mariboru in ji dodala dobrodelno noto. Leta 2016 se je v hotelu Delfin v Izoli predstavila z razstavo Preprosto jaz, naslednje leto pa v Kulturnem centru Mestne galerije v Rogaški Slatini z razstavo Ženska. Naslednji večji slikarski projekt, je bila razstava z naslovom Turbulence življenja, leta 2023 v Galeriji Lek v Ljubljani. Posvečena je bila vsem ženskam, obolelim za rakom dojk ter rodil. Del izkupička od prodaje slikarskih del je avtorica namenila Europa Donna – Slovenskemu združenju za boj proti raku dojk. Sedaj nadaljuje s še večjim zanosom z likovno razstavo Preko trnja do zvezd v Mestni galeriji Rogaška Slatina. Tudi ta razstava bo imela dobrodelno noto.

V njenih likovnih delih se opaža, da odkriva nove korake s katerimi stopa naprej in odpira nove teme in nove likovne prijeme.

Za moje slike mnogi pravijo, da so energetske, sama menim, da so neposreden izraz mojega pogleda na svet. Kadar slikam, so tiste ure likovnega dela predvsem ure posebnega miru in veselja.

V slikarstvo in likovno izražanje me je gotovo najbolj odločno potegnila moja žalost, povezana z mojimi zdravstvenimi težavami, ki so jih povzročile hude depresije in bipolarna motnja. Dejansko se po vsaki naslikani podobi, s katero sem zadovoljna, počutim bolje. Zato sem se zavestno odločila, da pustim realistično slikanje in najdem sebi lasten slog v katerem se lažje izražam in se duševno krepim. Tudi s področja meditacij iščem svojo uravnovešenost in pri tem mi slikarstvo izrazito pomaga. Likovno izražanje mi lahko rečem prispeva 110 odstotkov psihičnega počutja.

Potem, ko lahko s slikanjem izrazim tisto svojo največjo bolečino, ki je ne morem niti izgovoriti me prevzema zadovoljstvo in umirjenost. Med ustvarjalnim slikarskim postopkom vse poteka spontano, nenačrtovano. Intuitivno izbiram in uporabljam določene barve, nikoli za slikanje v naprej ne napravim skice. Slikam zelo preprosto, na mojih slikah ni veliko stvari, v glavnem se osredotočam na tisto bistveno, kar želim s sliko izraziti.

Na mojih slikah se čuti neka ženska energija, sicer pa moje podobe nastajajo nekje v podzavesti, med meditiranjem, takrat se rojevajo motivi zanje. Slikam v popolni tišini, saj je tišina zame najlepša glasba. Slikam s čopiči, velikokrat barvo nanašam kar s prsti, da je vse čim bolj neposredno in pristno. Vselej pa izražam zgodbe iz svojega življenja.

Moja tragična življenjska izkušnja, ki sem jo doživela v kratkem času, v katerem je umrlo kar nekaj mojih najbližjih, je spodbudila nastanek cikla slik z naslovom Turbulence življenja. S temi slikami prihaja na dan moja najgloblja bolečina. Z njimi sem po mojem mnenju dosegla svojo najbolj iskreno likovno izpoved.

Sedaj sem v obdobju, ko stopam na novo življenjsko pot, saj so se moje življenjske travme zaključile. Od njih sem se poslovila in srečno zaživela, kar se tudi odraža v mojih sedanjih delih. To obdobje zaključujem z novo likovno razstavo Preko trnja do zvezd. Tukaj bodo predstavljena vsa moja najljubša pretekla likovna dela in sedanje ustvarjanje, katero izraža moj duševni mir in zadovoljstvo.

Mož, ki mi v življenju ves čas stoji ob strani, mi je nekoč rekel: »Tako, kot verjameš vame, tako verjemi tudi v sebe!« To misel sem nekako sprejela za svoj moto in ponosna sem, da sem v življenju nekaj dosegla, čeprav me pri vsem ovira bolezen. S slikarstvom sem dosegla samozavest, moja dela pa velikokrat mejijo na provokacijo. Vsekakor pa bi rada s slikarstvom pomagala tudi drugim ljudem v stiski. Na poseben način se s svojimi slikami želim zahvaliti tudi vsem tistim, ki so meni pomagali v najtežjih trenutkih.

Dobrodošli v moj svet barv in domišljije.

Marija Požlep

Prihajajoče razstave

Prihajajoče razstave

Marija Požlep

Marija Požlep

Domov

Galerija

Kontakt

Moja zgodba

Kontakt

Prodaja slik